Prijava Še nimaš uporabniškega imena? Registriraj se!
Psilon party photo

ODISEJA 2010

Odiseja. Znano ime na elektronski sceni. A leta 2010 je bilo vse drugače. Najprej organizacija: klub goriških študentov? Ok, pa da vidimo. Lokacija: mejni prehod Vrtojba pri Novi Gorici. Hm, zanimivo, popolnoma nepreverjen prostor, pogumni so. Lineup: Mylo (Mylo?!?!), Anthony Rother v DJ izvedbi (ok, bolje to kot nič), Ladytron DJ set (enako kot za Rotherja) in Karl Bartos (hu da fak?!?). Od kod jim sredstva za tole? Jah, nič, najbolje da preverimo na lastne oči in ušesa.

Zaradi izjemno kratkega odzivnega časa pri promociji sem dogodek že skoraj odpisala kot pobožne želje nekega entuziasta. Pa sem se k sreči motila. Po dolgem času smo se tako odpravili izven osrednje Slovenije na žur. Ker se je dogodek začel že ob 20h (s predvidenim zaključkom ob 4h, nenavadno, a pričakovano), je bilo treba na pot odriniti kar zgodaj. Že pred 23h smo se tako znašli na parkirišču, do koder so vodile kar dobro označene poti. Neke divje hauba žurke ni bilo videti, tako da smo se kar podvizali proti vhodu. Pri takem naboru nastopajočih te je enostavno strah, da boš pri tako zgodnjem začetku koga zamudil.

Na vhodu je šlo vse gladko, redarji prijazni in temeljiti, nobenih zapletov. Na prizorišču (ker je šlo za open air, se na tem mestu zahvaljujem še nevemkomu, da je bilo vreme nadvse prijazno do nas, brez burje in s prijaznimi majskimi temperaturami) nas sprejme ogromen, skorajda povsem prazen prostor. Pa dobro, zgodaj je še. Kemični wcji še dišijo po...kemiji?, šanka sta dva, osebja več kot dovolj, cene zmerne. Redki obiskovalci so razpršeni po celem območju, da jih zgleda še manj kot jih je v resnici.

Pričakujemo določeno zaporedje nastopajočih, a se hitro izkaže, da bo vse drugače, kot smo pričakovali. Prvi nastopi Karl Bartos, bivši član Kraftwerkov. Starejši gospod začne preklemansko dobro, da te kar zmrazi. Are you ready for some electronic communication, zakliče v mikrofon. Ja, prosim, seveda! Ob prekrasnih vizualijah, za katere skrbi njegov osebni tehnik, nam odšpila venček Kraftwerk uspešnic, ki nas vrnejo v Križanke nekaj let nazaj. Z rahlo prirejenim besedilom (najbrž ga je že malo pozabil) tudi v živo zapoje The Model. Sledijo še Tour de France, Numbers, Pocket Calculator, Computer Love, 15 Minutes of Fame (koprodukcija z Rotherjem) in na koncu The Robots, vsi v angleški izvedbi, da sem imela kar problem pri prepevanju zraven... Ni mi še čisto jasno, kako se je vmes znašel tudi komad Daft Punkov (Alive), a je bil dobrodošla popestritev.

Po dobri uri se gospod Bartos poslovi (z odjavno špico na platnu, hehe) in čas je za naslednjega dja. Opala, ali pa tudi ne, tehnične težave. Medtem ko ljudje besno skačejo po odru, poslušamo nek cd in se počutimo kot na koncertu.
Ko so nekako uredili vse potrebno, začne gospodična Mira, članica ženske elektropop zasedbe Ladytron. Glasbeno sicer odlično, z nezgrešljivim 80s prizvokom, a na obupnem ozvočenju. Mar bi vse pustili tako kot je bilo za časa Bartosovega nastopa, pri njemu je bil zvok še dokaj čist. Mira je imela še to nesrečo, da ji je vmes vse razen monitorjev odpovedalo, ves čas nastopa pa so bili basi precej premočni. Ampak če si našel primerno točko sredi plesišča, je bilo še vedno dovolj znosno, da smo se lahko naplesali (najhuje je bilo na wcjih, kjer te je bas lahko ob vsakem premiku vrgel s 'školjke'). Škoda, da je gospodična tako zanič djka, da skoraj ob vsakem miksu zabolijo ušesa. Vseeno sem nad nastopom pozitivno presenečena.

Za njo končno pride na vrsto težko pričakovani Mylo. Škot, ob čigar imenu se vsakič spomnem na malega psička iz filma Maska. Saj, po velikosti sta si bila kar podobna. smile Njegov album Destroy Rock'n'Roll je bil med bolj poslušanimi v času izida, zato sem od njega pričakovala največ. Začne z AC/DC. Dober je, da si upa. Potem se prvi del nastopa sprehaja znotraj t.i. elektro/minimal žanra, da se je bilo kar težko vklopiti. Dober izbor, a čudna zaporedja, dvigne, spusti, spet dvigne, nas pusti čakat... A po kake pol ure se najde in nam postreže z odlično mešanico z nekaj disko klasikami (Do you wanna funk!), Princeom (I Would Die 4 U)... tipček si res upa. Plesno do konca, ugotovila sem, da še znam skakati, tudi v visokih petah. Ko zaključi z Drop the Pressure, me je pa itak skoraj sezulo (v bistvu sem si od bolečin želela čevlje sezuti že kako uro prej smile)).
Sledi mu še zadnji, Rother. Njegovi elektro nastopi v živo so klasika. DJ set je bil nekaj drugega. Preoblačenje elektro klasik v novodobno poprdevanje? Ne, ne bo šlo, vsaj pri nas starih zakrknjenih partyzanih ne. Dali smo mu pol ure in se pobrali iz kraja zločina.

Skupna ocena glasbe: -5. Skupna ocena vsega ostalega: -3.
Želim si, da bi lahko ta nabor izvajalcev še vsaj enkrat slišala, na boljšem ozvočenju in z več časa za nastop... ampak če ne bi šla v Vrtojbo, niti vedela ne bi, kako dobri zares so. Bilo nas je morda 500, ki smo jih imeli čast slišati, lahko bi nas bilo 2000, če bi bili organizatorji bolj zavzeti. Pa vseeno, včasih se tudi slabo obiskan in izveden žur enostavno... splača obiskati.

Xena|02.05.2010
« Poročila
Vsebina prispevka odraža zgolj avtorjevo osebno mnenje in ni nujno tudi uradno stališče uredništva ali celotne ekipe Psilon.org. Ponovna objava prispevka (ali le dela le-tega) je možna le z izrecnim dovoljenjem avtorja ali uredništva. Morebitne napake v prispevku so zgolj nenamerne. Ravno tako ne lektoriramo prispevkov, ki jih prejmemo s strani zunanjih sodelavcev.
facebooktwittermyspacenetlogsitetalk

Povezane vsebine

povezava

PrijavaX

Uporabniško ime
Geslo
Avtomatično me prijavi ob vsakem obisku
Če ne želite, da se shrani cookie z zakodiranimi podatki za vašo prijavo, ne obkljukajte tega polja!
Ojoj, ne spomnim se gesla!
V polje "Uporabniško ime" vnesite email, s katerim ste se registrirali, ali pa vaše uporabniško ime!
Close