MORALES V KONZERVI SARDIN

Vse poti vodijo, bolje rečeno - so vodile v AG. Vsaj takšen občutek bi lahko dobili, če bi se zvečer, v soboto, 16-ega septembra znašli na Izolskem križišču, kjer se eden izmed krakov asfaltne stezice odcepi v smer tega vseslovenskega zabavišča. Že ob prihodu (okrog pol desetih) na parkirišče »tistodnevnega« klubskega zbirališča No. 1, je bilo slutiti, da bo bivša industrijska hala napolnjena do zadnjega kotička. Ob tej uri je bilo parkirišče pred samim zabaviščem že polno, v parkirišče pa se je spremenila tudi vsem znana dovozna cesta, kjer pa so tokrat za vzoren red poskrbeli redarji. Prvi znak za gnečo v klubu so napovedali že štirikolesniki, še boljši občutek o res izredni obiskanosti dogodka pa je dal pogled na vsaj 5
metrsko »nakupovalno vrsto« za karte. Če pa kljub temu še kdo ni verjel, da bo tokrat AG res pokala po šivih, pa je dobil potrditev ob samem vstopu v klub, saj je bilo prostora za kaj več kot medsebojno gnetenje, tokrat odločno premalo. Zbrano ljudstvo je za gramofoni kot prvi na glavnem plesišču (recimo temu) elektro-progresivno nagovoril Eddie F. Nastop je obarval z zanj trenutno tipičnim zvokom, ki pa marsikateremu obiskovalcu z daljšo klubsko kilometrino verjetno ni bil najbolj pri srcu. Pogrešali smo več »pozitivno« naravnane house godbe, z več tistega »house clubbing« občutka, glasbe s poletom in malce »juicy« priokusom, »ki pride prav na začetku, čez noč pa kadarkoli«! Več klasičnega »Fishouse-a«! Začetek tretje jutranje ure je napovedal nastop Davida Moralesa, glavnega protagonista tega večera. How would you feel je kot prva na njegovem meniju dodobra razgrela množico ter zelo obetajoče začela nastop Newyorčana pred skoraj evforičnim občinstvom v klubu. Glasne ovacije in skandiranje ob pričetku house seanse lastnika svetovno znane Def mix založbe pa vseeno niso bile dovolj, da bi preprečile Davidu, da se ne bi zvočno odpeljal proti deželi temnejših house vibracij. Glasbeni izraz Moralesa je tokrat dodobra presenetil marsikaterega obiskovalca. Kljub temu, da je v svoj seznam uvrstil kar nekaj starih kompozicij v novi preobleki (žal v ne preveč posrečenih reanimacijah), je bil set malce drugačen kot smo ga zadnje čase vajeni po naših klubskih prizoriščih. Kot mojster svojega poklica je »nasardinjeno« množico ves čas kontroliral in jih ohranjal v gibanju (glede na razmere). Vrhunec njegovega nastopa je ob prvih znanih taktih klavirja napovedal Needen'u. Seveda se poraja vprašanje kakšno bi bilo lahko vzdušje, če bi cel večer minil v podobnih ritmih - ampak to je že druga zgodba. Končni obračun dogodka v izolskem zabavišču poraja nekaj mešanih občutkov. Glasbeno nismo odkrili Amerike, vseeno pa lahko plus tokrat pripišemo drugačnemu glasbenemu izboru Moralesa, kot pa trenutno »hara« po naših klubih. Z organizacijskega stališča pa kljub dobri koordinaciji vseh, ki so sodelovali pri izvedbi tega »eventa«, zmoti (očitno) prevelika želja prireditelja po zaslužku, katere vzrok je bila nečloveška gneča in vročina v klubu, saj prostora za miganje v obliki plesa tokrat žal ni bilo.

Avtor: Mike S.

Objavljeno: