Force 2

Po dooolgem času smo 'zbrali pogum' in odpeketali k sosedom Hrvatom, na ekstra obetajoč žur na prelepi trdnjavi Fort Bourgignon. Vstali smo ob 5h zjutraj in po relativno netežavni vožnji parkirali na Kamenjaku, kjer smo preživeli ves dan na žgočem soncu (katerega škodljive učinke je delno nevtraliziralo redno namakanje v kristalno čistem morju). Ob 19h smo zasedli vip pozicijo pred vhodom v trdnjavo in se lotili praznjenja tekočih zalog iz prtljažnika. Štiri ure kasneje smo se malce negotovih korakov odpravili proti vhodu in ujeli še zadnje plošče Kashmire-ja na osrednjem plesišču. Ob ogledu še ostalih kotičkov smo se za dlje časa ustavili na progresivi, kjer nas je navdušil domačin The Secret Source, ki je vrtel skoraj praznemu plesišču. V istem nadstropju se je nahajal tudi psy trance prostorček, ki pa ga večina naše mini odprave niti ni uspela obiskati iz razumljivih razlogov (sori, nismo trenserji). Chikota, ki je nadaljeval z ogrevanjem na technu, smo poslušali le z enim ušesom, a je pustil kar dober vtis in počasiiiii napolnil plesišče. V naslednjih minutah se nam je uspelo izgubiti, saj je vsak iskal zanj najprimernejši kotiček za poplesovanje. Našli smo se poleg dj konzole, kjer se je trudil mlajši del Space Djz, Ben Long. Jap, uganili ste, spet sta vrtela ločeno. :( Ben je presenetil s tršim setom, v katerem se je žal znova znašel Survivor. Grrrrrrr... Pa vseeno, dečko se je zelo potrudil, še posebej, če upoštevamo, da še vedno okreva po zlomu roke, ki je njegove motorične sposobnosti znižala na 8
odstotkov. Sledil mu je kolega Jamie, ki je v preteklih mesecih naglo prestopil na stran schranzerjev. Ker poznamo njegovo ljubezen do hiphop elementov, nas njegov nastop ni presenetil. V njem ni manjkalo seksi čikaških vokalov, hitrih pumpajočih koračnic in rejverskih sintkov. Prav božansko, še posebej, ko smo se zagledali v njegove hitre prste na mešalki, ki jim pri schratchanju skoraj ni bilo moč slediti. Dekleta smo se kar zasidrala poleg odra in veselo poskakovala v natikačkih, v katere smo se preobule ravno s tem namenom – da preplešemo cel Bissmirejev set. Pohvale gredo tudi širokemu nasmehu na njegovem obrazu in vztrajno vzpodbujanje publike. Prava paša za oči. Za njim je nastopil nam neznan fantič (tudi slučajno ni bil Rino Cerrone?!), zato smo se skupaj z britanskima gostoma prestavili do avtomobila in nadaljevali s pitjem. Po celi uri smeha in klepeta v znamenju cockneyskega naglasa smo se nekateri vrnili v trdnjavo in odposlušali še 15 minut češke bejbe Lucce. Ta si je prislužila minus točke pri naših trenserskih kolegih, saj ni niti enkrat dvignila pogleda iznad mešalke, je pa vrtela prav prijeten techno, s katerim je Fort dočakal sončni vzhod. Mi smo se vrnili na parkirišče, kjer smo družno debilirali še nekaj ur, preden smo se dodobra prekurjeni od sončka spakirali v avto in se odpeljali proti domu. Preživeli smo torej še eno pravljično techno noč pri naših sosedih. Plus točke gredo tokrat angleškemu smislu za humor in obljubljenim 5
hz majčkam, ki jih bejbe prejmemo v septembru, minus pa organizatorju, ki med (baje divjo) vožnjo z letališča pije pivo. :) Na Fort definitivno spet pridemo, če nam pripravijo kaj tako zabavnega, kot je bil včerajšnji žur. Btw, voda na wcjih naj bi ne bila pitna, a jo je naša skupinica odnesla brez kakršnihkoli posledic, hehehe.