Prijava Še nimaš uporabniškega imena? Registriraj se!
Psilon party photo

Moj prvi blog ali Kdaj mi je pa to uspelo?!

Zjutraj sem se zbudila v mračno, oblačno jutro in z mislijo, da nimam nobene ideje, kaj bi napisala v svojem prvem blogu. Določena aktualna tema, ki bo nadlegovala naše nabiralnike, nas nagovarjala po televiziji in še marsikaj drugega, mi je bila prepovedana in ravno ta me je najbolj vabila. Sicer o njej nimam pojma, ampak, če se hoče, se vse podatke lahko dobi na internetu ali pa greš do najbližjega soseda in izveš vse. Torej, o čem pisati?

To me mori celo dopoldne, ko se smukam po stanovanju sem in tja ter ne naredim nič koristnega, le prekladam stvari. Rada imam namreč pospravljeno in čisto, kar včasih meji že na veliko obsedenost, vendar je na srečo še v normalnih mejah. Ker nisem več zdržala med štirimi stenami, sem sklenila, da bo še najboljše, če grem v knjižnico, se usedem pred računalnik, vsrkavam vase ozračje in čakam na navdih.

No, ampak najprej sem morala iti še na banko položiti gotovino, ker sem strastna zapravljivka in je tam vsaj nekaj časa na varnem. Naslednji postanek je bil pri prijateljici, ki dela v trgovini s perilom. Tam sem potem obtičala za približno dve uri, ker naju je zanašalo od teme do teme in kar nisva morali nehati. Od vikenda, plezanja v steni Triglava, starih čevljev, novi in še neuporabljeni torbici, zdravi in nezdravi prehrani, študiju, službi, njeni sestri, znanki, ki dela čez cesto, hujšanju, manekenki v reviji s perilom, čokoladi in še o čem.

Skratka, čas je minil in moj želodec se je oglasil. Ves ta čvek me je tako izmučil, da sem se namesto v knjižnico odpravila domov, si skuhala namesto kosila kavo ter se udobno namestila pred prenosnika. Misli še vedno plahutajo sem in tja in ne najdejo nobene pametne ideje.

Sicer je danes šele ponedeljek in komaj konec vikenda, ampak zato še ni prepovedano, da ne bi preverila, kaj se bo dogajalo, recimo v petek, 11. septembra, leta 2010. Ah, ampak najprej me prešine misel na bombni napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 2001. Prešine in zleti mimo, ker se je potrebno posvetiti drugim prijetnejšim zadevam. Ritem mladosti pred Kolosejem v Ljubljani. Začetek ob 22.00. To bo to. Pritegnejo me izvajalci kot so Dan D, Big Foot Mama, Billysi, Agnes Carlsoon, Samuel Lucas, Trkaj, April, E.V.A., Maja Keuc in drugi. To definitivno moram iti.

Moji lasje rabijo novo barvno preobleko. Črno. V trenutku dvignem telefon in pokličem mojo stalno, neprecenljivo in poceni frizerko, ki ima žal že zasedene vse termine. Poloti se me obup. Pa kako nima časa zame?! Sicer pa barva las sploh ni pomembna, glavno je, da grem na žur in da se bo dogajalo. Komaj čakam na petek in očitno sem med vsem tem časom napisala še blog. Kdaj mi je pa to uspelo?

Vsebina prispevka odraža zgolj avtorjevo osebno mnenje in ni nujno tudi uradno stališče uredništva ali celotne ekipe Psilon.org. Ponovna objava prispevka (ali le dela le-tega) je možna le z izrecnim dovoljenjem avtorja ali uredništva. Morebitne napake v prispevku so zgolj nenamerne. Ravno tako ne lektoriramo prispevkov, ki jih prejmemo s strani zunanjih sodelavcev.
facebooktwittermyspacenetlogsitetalk

PrijavaX

Uporabniško ime
Geslo
Avtomatično me prijavi ob vsakem obisku
Če ne želite, da se shrani cookie z zakodiranimi podatki za vašo prijavo, ne obkljukajte tega polja!
Ojoj, ne spomnim se gesla!
V polje "Uporabniško ime" vnesite email, s katerim ste se registrirali, ali pa vaše uporabniško ime!
Close