Zanimivo je, kako različno ljudje dojemamo pomen dopusta. Za nekatere je to čas počitka, čofotanja v morju in žarčenja na soncu, za druge čas zabave, uživanja in norosti, za tretje pa morda čisto kaj drugega, naprimer brezdelje. Jaz se ta teden posvečam predvsem zadnji definiciji dopusta in čeprav kar naprej nekaj tipkam, prelagam in ustvarjam, pravzaprav ne počnem nič konkretnega.
Za mano sta dva čisto nora tedna, v katerih se je nadpovprečno veliko pilo, plesalo in smejalo. Sezono poletnega dogajanja sem torej več kot uspešno otvorila, zaključila sem delovne obveznosti in se zato lahko brez slabe vesti prepustila vzgoji lenoritisa. Tega seveda ne moreš početi v centru dogajanja, kjer je preveč motečih dejavnikov (vsakodnevni koncerti, neodgovorna družba, nešteto mamljivih urbanih kotičkov, hladno pivo na dosegu roke,...) zato je bilo edino smiselno, da se vsemu temu izmuznem. Posavje je idealen kraj za brezdelje.
Lahko si povsem brez skrbi, da bi te premamil kakršen koli dogodek, ker preprosto na tem koncu nič ne dogaja, družbe ni, če odšteješ nekaj oldtimerjev, je pa res, da je to dežela vinogradov, kar zna marsikoga zapeljati. Zame to ne predstavlja skušnjave, ker so me vzgojili v pivskem duhu. Edino vrsto zabave predstavljata televizija in internet, lahko pa se odločite tudi za družabne igre tipa Monopoli, vendar se že takoj na začetku pojavi problem pri iskanju soigralcev. Vsi smo torej hvaležni za dan, ko nas je Telekom blagoslovil z dostopom do civilizacije.
Na tem koncu kar mrgoli turističnih središč, ki ponujajo vodna doživetja, vendar se morate za to že vsesti v pregret avto in odšteti cel sveženj fičnikov. Zame to torej odpade. Ne boste verjeli, ampak nekaj vodnjaku podobnega - le večjega - imamo tudi na naši posesti, vendar je že tradicija, da se vsako poletje najde kaka nova razpoka, ki onemogoči namakanje v ledeni vodi. Še vedno pa ostane preprosta rekreacija, sprehod po gozdnih poteh polnih lokalnih znamenitosti, med katerimi se znajdejo cerkvica, mlaka, hrast, sadovnjak in kapelica. Že vidim trume Japoncev, ki manično pritiskajo na svoje Canone in Sonye.
Morda se sliši skrajno dolgočasno, vendar ima ljubi mir tudi svoj čar. Malo meditacije vendar še nikomur ni škodilo. Poleg tega je to edinstvena priložnost za inventuro v glavi, učenje ali druženje z domačimi (dokler spet ne postanejo preveč nadležni). Sama sem v tem tednu generalno pospravila sobo, prebrala kup revij, delala suši, se družila s staro mamo in ji navila lase, merila sladkor v krvi, celo popoldne gledala program o stilu, šla na dolg sprehod ter ponovno odkrila lepote MSNja.
Zato naj vam ne bo hudo pri srcu, če se med prijatelji ne boste mogli pohvaliti, da ste bili to poletje v Tuniziji, Tajski ali Kazahstanu, prav lepo je lahko tudi na počitnicah pri babici, teti ali stricu. Važno je le, da kjerkoli že ste, dopust maksimalno izkoristite. Jaz pa že komaj čakam nadaljevanje poletja v bolani Ljubljani.