Težko je pisati o oldies goldies dogodkih, sploh če se odvijajo tako pogosto kot pri nas. Kaj novega že težko poveš. Zato nima niti smisla da naštevam, kaj vse smo slišali na tokratni izvedbi v K4. Kdor pozna star techno, pač ve, kaj se je vrtelo v devetdesetih in zgodnjih, khm, nultih? :)
Kdor pa tega ne ve, pa mu naslovi komadov verjetno ne bodo pomenili nič.
Osebno sem pogrešala več Clarkeov, (ujela le Wisdom to the Wise) ampak zelo verjetno je, da sem jih preslišala v kadilnici ali ob šanku. Kajti, ko se znajdeš na partyju, kjer se že tradicionalno srečujemo večinoma stari prdci, je težko ne prebiti ogromno časamed klepetom in obujanjem spominov. Tokratna povprečna starost v Štirki je bila zagotovo okoli 30 let.
Izjemno sem bila navdušena nad odločitvijo djev, da tokrat ne odvrtijo klasičnih posamičnih setov, ampak so se vsi trije (Dojaja, Plotz, Veztax) vztrajno menjavali za mešalko, kar je dajalo vzdušju v kleti še dodaten čar. Tehnika je sicer malce šepala, a po pravici povedano je prav osvežujoče slišati napake pri miksanju z gramofonov pri vsej tej novodobni tehnični popolnosti, ki ne zahteva prav nobenega truda.
Presenetila me je tudi temperatura v klubu. Ker smo bili doslej vajeni, da se K4 čez poletje zapira in da se že konec maja topimo v lastnem soku na plesišču, smo kar malo s strahom pričakovali, kaj bo sredi vročinskega navala v juliju. Na srečo nam je bilo vreme naklonjeno in so nevihte tekom dneva prav prijetno ohladile ozračje. No, pa tudi klub sam je presenetil – klima dejansko deluje! Pravzaprav mi je bilo bolj vroče na vhodu v kadilnico, kjer je očitno blizu izpuh toplega zraka.
Na plesišču vročine praktično ni bilo, morda tudi zato, ker je bilo obiskovalcev kar precej manj kot v starih dobrih časih, ko smo hodili en po drugem in je s stropa kapljal kondenz.
Sicer sem kljub tem odličnim pogojem prišla domov z lasmi, premočenimi od potu, ampak to je bila le posledica vztrajnega poskakovanja – tako težko se je enkrat odlepiti s plesišča, ko so vsa pričakovanja usmerjena v to, kateri hitič bo sledil trenutnemu in veš, da je lahko samo še boljši od prejšnjega. Še pavzo za na wc sem si s težkim srcem vzela.
Jap, to je bila prava rekreacija za potrošnika. Ob 4h zjutraj sem si s težkim srcem rekla – to je to za danes, Jeremdam. :D
