Končno mi je uspelo spet obiskati party v Kranju! Po mnogo letih, ko je Kranj veljal za mrtvo mesto, kar se tiče dogodkov z elektronsko glasbo, se je končno nekaj le začelo obračati v pravo smer. Niti se ne spominjam, kdaj smo bili nazadnje na žuru v Kranju – zdi se mi, da kakih 6 let nazaj.
No, za kompenzacijo vmesne praznine smo dobili kar 24 ur partija v klubu Extreme, kar je zame predstavljalo še eno novost, saj v tem klubu še nisem bila.
Sem pa zato že bila na maratonskih dogodkih. Trezna, netrezna, podnevi, ponoči, … vse variante sem preizkusila, pa mi še nikoli ni uspelo dejansko na partyju preživeti vseh 24 ur. In tudi tokrat ni bilo nič drugače. Se pa še vedno sprašujem, ali sploh obstajajo junaki, ki to prakticirajo in kako izgledajo ob zaključku?
Mi, ki smo stari in zateženi, smo se na eventu blagovolili prikazati okrog 23h. Parkirišče je bilo že čisto polno in mladina je veselo praznila steklenice na vsakem vogalu. Videti je bilo tudi kar nekaj živopisanih tru rejverjev, ki jih tudi nisem videla že leta. Ampak zanimivo, da sem jih srečala le zunaj, noter pa so se kar nekam poskrili
Na vstop čakamo v relativno civilizirani vrsti približno 20 minut. Nezaslišano, hehe. Tako se že dolgo nisem načakala, pa je bilo po svoje kar zabavno. Resnično se je poznalo, da je bila vstopnina le 3 €, ker je bila klientela resnično z vseh vetrov, če se diplomatsko izrazim.
Noter oziroma še vedno zunaj, na open air flooru, nas objamejo zvoki techna. Po objavljenem lineupu bi moral nastopati mariborski Reaky, a je zaradi višje sile vskočil Rydel, kar sploh ni bila slaba zamenjava. Nisem si mislila, da bom kdaj morala pohvaliti Rydelov set, a se je zgodilo ravno to. Prav lep, poskočen techno in publika se je očitno strinjala z mano, vzdušje na polnem plesišču je bilo prav prijetno. Za njim je nastopil Lxs ali: nekoč poznan kot Lexis. Tudi v redu, mnogo mehkeje, kot smo ga bili vajeni iz starih časov, a še vedno malce temačno. Techno kot se šika.
Notranjost kluba Extreme, kamor smo vmes skočili pogledat, kam se bomo selili ob 2h, me je izjemno pozitivno presenetila. Klub se mi sicer zdi malce prekičast za techno in zvok je bil takrat, ko so vrteli še house dji, prav obupno pločevinast, ampak splošen vibe je bil dober. Morda je le malce preveč razgiban. Če bi pila kaj močnejšega kot so voda in energetski napitki, bi se zagotovo kar nekajkrat spotaknila pri vseh tistih stopničkah, separejih in stolčkih. Aha, in tudi wcjev imajo občutno premalo za tako velik prostor, zunaj pa so tudi bili samo štirje kemični. Kakšne travme sem doživljala vsakič, ko sem ugotovila, da bo treba na wc, rajši ne omenjam.
Ko sta ob 2h začela glavna gosta Space djz, smo si hitro poiskali strateško najugodnejšo točko blizu odra, saj smo pričakovali naval vseh, ki so še ostali na zunanjem plesišču. Pa ni bilo hujše krize, v bistvu se klub nikoli ni povsem do konca napolnil. Kar je bilo meni osebno super. Če bi bile razmere ugodnejše, bi se prav z lahko naplesala.
Pa se nisem. Ker sta spejsa odvrtela najdolgočasnejši set, kar sem jih od njiju kdaj slišala. Izbira komadov me je sicer vrnila v čas njunih prvih nastopov pri nas, še v 90-ih. Kar bi bilo povsem ok, če ne bi vseh teh oldisov vrtela na originalni hitrosti (sumim, da nekatere celo v minusu!) in s tem ubila ves groove, ki bi ga lahko komadi izžarevali na plesišču. Takole na hitro se spominjam Bellsov, Energy Flash, Badger Bite, When I Rock (ok, wtf, komada nisem slišala že celo večnost, potem pa v razmaku dveh ur kar dvakrat) in še mnogo podobnega. Dober izbor, ampak taaaakoooo zeeeloooo poooočaaaaseeeen in dooooolgočasen da bi se človek kar ustrelil od obupa. Resda jima tudi ozvočenje ni delalo usluge, a to bi se dalo kompenzirati z vsaj nekaj več energije v setu. Vsaj toliko, da bi lahko malo poskakali? Tako pa se mi tudi z nogo tapkati po ritmu ni dalo. In ko bi to bilo res v davnih 90-ih, bi se vsaj nagledali in naposlušali njunih trikov za gramofoni. Ta nekoč cenjena sposobnost djev očitno počasi postaja urbani mit. Kakšna škoda.
No, iz vljudnosti sem vztrajala praktično do konca njunega nastopa. In morda tudi iz upanja, da bosta le pokazala še kaj več. Pa žal nista. Nobenih vokalov, nič hiphopa, nobenih disco samplov, booty techna, nič od nič. Samo monotoni detroit in veliko acid inspired komadov. Meni je bil to samo dokaz več, da mi osebno mnogo kvalitetne produkcije v klubih enostavno NE dela. Saj množica se je, kot je bilo videti, čisto solidno zabavala. Na odru pred djem so se številni mladci kar slekli in celo sezuli, tako jim je bilo fino (ali pa samo vroče). Eden je uspel odvreči prav vso obleko razen spodnjic, kar je bilo tako skrajno neapetitlih, da sem si rekla, da je to verjetno moj opomin za odhod.
In smo šli, rahlo razočarani, domačim logom naproti. V Extremea pa ob priliki zagotovo še pridemo!
