Wiesen, 30km južno od Dunaja
Zopet je čas za malo bolj osebno izpoved festivalske izkušnje. Letos se je UAF festival zgodil peto leto zapored in že lahko rečem, da se je utrdil na zemljevidu elektronskih festivalov. Lanskoletna menjava datuma iz začetka avgusta na konec maja je bila zmagovita poteza in letos je bil festival napolnjen, baje je celo zmanjkalo kart. In res, ljudi je bilo ogromno kljub slabemu vremenu, ki me je spominjal na 3 leta nazaj, ko so bile ujme na festivalu podobne kot letos.
|
Imeli smo dobre namene, letos štartati malo prej, da ne bomo prišli na festival konec popoldneva, ko so že vsi boljši kamping placi zasedeni. Long story short, ni nam uspelo in primajali smo se malo čez 18. uro v petek popoldne, kjer so nas policisti takoj obrnili že daleč pred festivalom, baje gužva in ni več prostora za avtomobile. Z malo balkansko igralske spretnosti ter veliko iznajdljivosti smo se le zmuznili na stranskem VIP vhodu (tudi VIP parking je bil poln), da bomo 'samo razpakirali'. Parkirali smo za tiste razmere neverjetno blizu vhoda na sam party. Razpakirali smo se tokrat celo bližje florom kot lanskoleto, naklon šotora v gozdu je bil za Nemce očitno tam nesprejemljiv. Postavljanje tende-šotorov v rahlem nalivu vedno rezultira v slabi volji vseh prisotnih a nekako nam je le uspelo, blata raje ne bom omenjal. Naš drugi avto ni imel toliko sreče kot prvi, tako da je parkiral na 'uraden' način, kakšne slabe pol ure peš od nas. Naša nesreča da je ta avto prevažal vso pijačo in hrano namenjeno za čez vikend... Z vremenom letos vsekakor ni bilo sreče, poleg dežja tudi neverjeten mraz za ta čas in ponoči se je vse skupaj spustilo pod pet stopinj celzija. Primorani smo se bili zateči k žganju, ki je tudi vrnil voljo ter presekal vso tečnost zaradi postavljanja šotorov v dežju. UAF spada med najboljše elektronske audio-VISUAL festivale v Evropi, saj združuje ne samo Djje, ampak tudi ogromno VJjev ter MCjev, temu primerna je tudi cena karte (letos 90€ za dva dni), saj gre velik delež za ob-glasbene stvari. V knjigici si zopet dobil napisano za vsako uro, kdo dela vizualizacije na katerem floru in kdo MCja kdaj in komu. Na glavnem je bila postavitev drugačna kot lansko leto, a so laserji bolj prišli do izraza, predvsem na drum'n'bass placu, so letos laserji učinkovali veliko boljše kot prejšnja leta. Za ozvočenje ne bom izgubljal besed, res svaka jim čast leto za letom. Ravno smo ujeli začetek headlinerjev festivala, ob 23ih naj bi začeli na glavnem flooru Kraftwerk. Z malo zamude in veliko pompa so naredili svoje, prepozirali in zarolali vse svoje zimzelene melodije. Vsekakor dogodek na katerem rečeš da si bil, ampak se vseeno počutiš kot nategnjena opica, ker veš, da ni bilo nič posebnega ampak samo dober marketing in švercanje na več kot četrt stoletja stare lovorike. A legende so legende. Od Deadmau5, ki jim je sledil, sem pričakoval več trencoidnosti ter igrivih atmosfer, ki krasijo par njegovih dobrih komadov a sem se tudi oštel. Kmalu sem dojel, da me glavni floor zaradi vsesplošne gužve ne bo veliko videl. Nekaj je bilo žalosti, ker smo na drum n bass floru zamudili Simon 'BassLine' Smitha, sam sem tudi zgrešil željeni SubFocus, za Noiso se nisem sekiral, upadel pa naravnost na Ed Rusha, ki je letos rolal brez Optical-a in je imel zato bolj oseben set. Lepo je bilo videt legendo žanra, ki v teh časih ne rola tisto s čimer je zaslovel, ampak gre naprej. Bil sem pozitivno presenečen. Za njim je Spor zarolal zelo straight forward ter predvidljiv hard set v njegovi maniri, brez kakih viškov. Nato pa se je utrgal oblak in deževalo je od jutra do popoldneva. OK, floori so pokriti, šotor tut, bomo že preživel. Ampak najlaži je pa spat' na toboganu. Naklon šotora plus voda je zmagovalna kombinacija. Preostanek dneva je bil lep, malo pred 15., ko se spet odprejo vsi trije floori, sem šel pogledat edinega slovenskega predstavnika na festivalu, DJane Gaby je namreč rolala na PsyTrance placu. Bil sem pozitivno presenečen, mogoče sem celo zaslišal njene techno korenine, komadi so imeli močan groove ter trd kick, nekaj kar sem pogrešal pri ostalih nastopajočih na temu flooru. Pohvale ter škoda, da je ne vidimo več veliko na domačih tleh. PsyTrance šotor sem obiskal le poredko, a večinoma je bilo preveč komercialno naravnano za moj okus. Melodije preveč vesele ter durovske z aranžmaji pravih 'hitičev'. Baje je bilo tako tudi, ko me ni bilo tam. Mogoče se vidi kam gre psy trance scena, saj navsezadnje so se njeni predstavniki začeli pojavljati tudi na top 100 DJ Mag lestvici. Najboljša stvar tega placa je bila indijska hrana, res dobro in cenovno sploh ne tako zelo zasoljeno, kot smo navajeni na evropskih festivalih. Poleg Indijcev pa je bil tudi zelo majhen House-Tech imenovan floor z imenu podobno muziko. |
Zaradi zanimanja smo šli sčekirati Deichkind, elektronsko hiphop grupo, popularno na nemško govorečem področju. Niso pa bili edini 'band' na festivalu, še pred njimi je na glavnem flooru sredi dneva šopal bobnar s pevko ter klaviaturistom, vse v nemščini. V glavnem, Deichkind so imeli zanimiv performance za oči, njihove zaslepljujoče obleke ter polno enih plesalcev ter folka na trampolinih, različnih napravah in tako naprej. Komadi ti pa pač zamorijo, sploh nam, ki se nam nemščina upira, a vseeno je bilo zanimivo počakat vsak naslednji komad, ker so zamenjali sceno, druge pripomočke in vse. Zmagovalec je bil njihov gumijast čoln, ki so ga z osebo (v čolnu) za 'stage dive-ali' med folk. No, iz terase nad floorom je vse skupaj zgledalo kot zelo dober show... za domačine. Na drum'n'bassu smo ravno ujeli finish Commixa, ki je moril na polno, še MCju. Sledil je MC Daddy Earl ter njegov DJ Hype. Ogromen črnec za mikrofonom je naredil neverjeten šov, zanimiral publiko, objestni komadi z zlobnimi prehodi ter dinamiko izpod rok DJ Hypa so naredili neverjetno izkušnjo. Deležni smo bili občutno preveč 'rewindov' komadov na začetek brejka, nekaj smo jih slišali tudi po trikrat. Daddy Earl je super poskrbel za brejke v smislu 'I say »DJ«, you say »Fuck off«' 'Ya thats how good he is, you want him to fuck off' ter 'Nobody test my DJ, coz he is a pioneer, twenty years in the bussines'. Vsi smo se strinjali, da je bil to višek sobote ter dosedaj najboljši act, tandem je deloval super ter končal ob polnoči. Njima je sledila še ena legenda, DJ Andy C ter njegov MC GQ, ki pa smo ju žal preskočili. Vsekakor pa smo se tudi letos prepričali o ogromni razliki med kvaliteto slovenskih MCjev ter tistimi v tujini, da o londonskih, ki jih DJji od tam pripeljejo s seboj, ne govorim. Tudi vizualizacije so bile pri glavnih nastopajočih zelo zanimive, če se VJ menja na uro/dve vsaj lahko pokaže svoje najboljše stvari. Letos niso toliko pretiravali s platni za projekcije, mogoče jih je bilo vse skupaj 'le' dvajset. Malce kasneje smo odšli počekirati še na teraso (samo tu na VIPu si dobil pir v steklenici, drugače pivo ni bilo predrago, 4.5€ za pol litra ter evrski žetonček za vrnitev plastike.) in začetek Svena Vätha na glavnem odru. Model je naredil isto kot vedno, spremenil cel DJ stage v privat party in s svojim šamanizmom spravljal folk v ekstazo. Vse skupaj rahlo dolgočasno, če si ravno prej doživljal besedne ter basovske bombne napade na drugem flooru. Odločil sem se se, da me GMS na psytranceu ne zanima toliko da bi se gužval in sem se vrnil na d'n'b na DieselBoya, ki mu je pomagal lokalni MC Davox, ni bilo slabo. Za njima pa Black Sun Empire ter nato še CounterStrike, oba brez MCja. Sem mislil, da so bile to zahteve DJjev pa mi je Davox priznal, da se mu samo ne da več ... Tako DJ od Black Sun Empira kot član CounterStrike ekipe sta naredila pričakovan razpaljot objestnega bobna in basa. Drum and bass se je končal ob pol osmih zjutraj, ko sta zasedla DJ prostor tega floora Wicked Squad. Bil sem priča igrivemu speedcore setu, kjer se je vse dogajalo nad 200bpm z dobrimi prehodi ter ogromno dinamike. Tolk veselega folka že dolgo nisem videl. Ljudem se je smejalo od veselih zajebantskih komadov ter dolgo pričakovanega sonca, hkrati nas je pa vse neverjetno razmetavalo, basi so bili konkretni kljub hitrosti. Vse tja do devete ure zjutraj. Bil pa je tudi še afterparty stage vsako jutro, kjer je minimal/elektronika trajala tja do dvanajste opoldanske ure. Če sem kratek: festival super, vreme slabo. Se pa spreminja v vsesplošno preveč znano zadevo. Po petih letih so ljudje ugotovili kaj to je in bojim se, da se bo izrodil zaradi gužve. A humana omejitev kart, kot je bila nakazana letos, kaže na zdravo pamet organizatorjev. Slabe 4 ure vožnje za top stvar v Evropi, za katere se moramo ponavadi voziti vsaj 12 ur daleč, da doživimo kaj podobnega. Naslednje leto 100% spet gor! |