Začeli smo že kar na zgodnje četrtkovo jutro z osebnim avtomobilom. Letos se je odhod en dan prej izkazal za zmago. Sicer smo prileteli na jutranjo gnečo pred Münchnom ter na popoldansko pred Stuttgartom, tako da smo potovali navzgor krepkih 14 ur. Pot mi je zagrenil tudi totalno nesposoben prodajalec v Burger kingu (how slow can you be!) ter razvajena bavarska otročad v dotični hamburgeriščici. Turki naj jim bodo za zgled! Prihod je bil pozno na četrtkov popoldan, se ustavili še v nemški verziji Hoferja, nabavili čuda čudnih stvari ter bili ob 20:00 v kampu. Letos je bil zaseden že veliko prej, tako da smo dobili superiorno lokacijo na 10cm rumenih štiblih, a videz rumene agonije vara., saj se niso pretirano upirali človeški nogi.
| Po brzinskem postavljanju šotorov je bilo treba poiskati ostale že prispele Slovence. V tistem momentu so bili to trije kombiji in en avtodom, kar je naneslo skoraj 40 Kranjcev. Privatni flori so že zbijali 'u pizdo mater' in tisto pravilo, da ozvočenje ne sme presegati 3kW je bilo bolj mrtva črka na papirju. Nemški party folk itak prijazen, so bili veseli, kamorkoli si prišel. Tudi naši so imeli letos malo bolj organiziran floor in DJ Stupa je vsak dan festivala opravil cel šiht :) Kruzali smo naokoli po floorih in navsezadnje ugotovili, da je eden večjih in najbolj brutalnih kar zraven Slovencev z avtodomom. Sledil je odlom, nakar smo temu primerno tudi kmalu popadali, malo čez četrto uro zjutraj pa je še malo močneje zarosilo. Vreme nam je bilo veliko bolj naklonjeno kot leto poprej. Veliko manj sonca, več oblakov ki so ubijali vročino, tako da se je dalo tudi čez dan kaj naspati. Parkrat na dan je tudi zarosilo, ravno prav, da je držalo prah na tleh in da ni bilo nič blata. Res perfekt vreme. Naslednje dni je sledilo festivalsko vzdušje, vegetiranje čez dan, in ko pada mrak so se temu primerno praznile tudi steklenice. K hitrejšemu pitju je pripomogel tudi 'mitraljez' šranc na bližnjem kamp floru, popolna kulisna glazba ("naj mašinca zapoje: eks!"). Prihrumela sta tudi 2 slovenska avtobusa, kar je povečalo število Slovencev nad 100. Pa naj še kdo reče, da standard pri nas pada. Skozi vhod je folk prišel noter hitro, letos niso skoraj nič pregledovali, če kaj tihotapiš, tako da smo se igrali balkance in zmagali oba dneva ;) Letos sem se zopet odločil, da nisem naredil 1000km zato, da bom poslušal DJje, ki so pri nas napol rezidenti. Tako sem prvi dan veliko prepešačil, se v velikem krogu izognil vsem techno plesiščem in nekako največ ostal na ThunderDome plesišču, ki je letos imelo totalno industrial lineup, brez mainstyla ter nizozemskega pofla. Tudi Hardcore gladiators so letos imeli začuda skoraj nič sranja, so pa zopet prinesli toliko dodatnega ozvočenja, da ga je treskalo še v veliki techno cirkus nasproti. Na začetku mi je uspelo ujeti veliko Ferry Corstena na main odru. Prijetno me je presenetil, pričakoval sem veliko več elektra, a je bil zelo trancy z jajci, ozvočenje pa so na glavnem open air flooru letos toliko popedenali, da ga je zbijalo kjerkoli si bil, res vse pohvale za tiste grmade boxov. |
Sledil je ogled kulinarične ponudbe in na istem mestu kat lansko leto sem našel Creep mojstra, s pekarsko bradico, ki je pekel palačinke. Seveda z Nutello. Imeli so tudi vsega boga, od pic, testenin, prest in do presenetljivo dobrega pomfrija, ki ni bil tisti zamrznjen zobotrebčast čips ampak res Krompir. Seveda sem moral iz firbca vreči oko na Tiesta, deležen sem bil le ogromne gneče, podpovprečnih laserjev ter slabe muzike. Sledilo je kruzanje, dokler nisem našel Da Hoola v oldschool šotoru. Muzika itak zakon, sam kaj ko je še 20 ostalih floorov... Vrnil sem se na ThunderDome, kjer je Day-Mar vrtela zelo zlobno za dečvo. Pohvale. Nato je prišel na vrsto še moj fetish in The Outside Agency sta odvrtela njun zelo standarden set. Od temačnih stvari na 155 bpm, do drumnbass odfukov na 180 in z njunim Dečkom z zlato sekiro zaključila nekje nad 200 ter rekla: Fatality, Flawless victory. Na srečo je bilo letos na Thunderdomu namesto 18 stroboskopov le-teh dosti manj in zato več ozvočenja. Prvi party dan so končali na vseh florih že ob 6h zjutraj. Sobota je zopet predstavljala standardno vegetiranje, skupinsko tuširanje za 3 €, žar party, bore malo spanja... in malo močnejšo pijačo, kot se spodobi za zadnji dan. Temu primeren je tudi moj spomin. Sven Vath je s svojimi šamanskimi sposobnostmi dobesedno spravljal folk v trans, človek zna s publiko, njegov mnml pa tudi ni bil slab na tistih wooferjih. V cirkusu sem videl še Arkus Pja, ki je tudi bolj kot z glasbo motiviral ljudi s svojo pojavo. Zanimivo sta mu sledila Space DJz. Seveda sta se rešila z booty technom in DJ BamBam komadi, da sta spravila pralnico od prej na njima podoben nivo. Počasi me je zmanjkovalo, ko pa človek pomisli, da ima najmanj 20 minut hoje do šotora, mu pa tudi zbije voljo. V nedeljo smo se seveda odločili za zgoden odhod. Ker je hvalabogu tudi v Nemčiji prepovedana vožnja tovornjakarjem ob nedeljah, smo prišli v Slovenijo še pred polnočjo, torej prej kot v 10 urah. Vsesplošen feeling? Festival mi je še vedno preogromen, zavedal sem se, da je brezveze, da si rečem, to pa to pa to moreðam slišati, ker sem vedel, da mi niti polovice ne bo uspelo. A jebiga, čez 20 floorov, a na vsakem se počutiš, kot da nekaj zamujaš. Zamudil sem par stvari za katere se še sedaj tepem. Glede na prejšnje leto sem pričakoval zopet isto, veliko kvantitete ter bore malo kvalitete. Priznam, da se je slednja zelo poboljšala, predvsem na račun ozvočenja na glavnih floorih. Karta je bila za tako stvar zelo poceni, 66 € za oba dneva, kamping za vse dni pa 15 € na osebo (voda je bila zastonj v kampu, zelo mrzla in ni je zmanjkalo, kemične WCje so čistili dnevno). Na Nature One res ne greš zaradi DJjev (ker so itak že vsi tam), ampak zaradi rejva. ;) |