FINAL FLASH

Letošnji eden najbolj priljubljenih eventov v Ambasadi Gavioli je potekal pod režijsko taktirko Simona Pribca oz. MC Flasherja, ki se je zgodil 26. avgusta 2

6 in je obsegal različne tematike; spomini na prihodnost, cyborg, znanost kot nova magija itd. Glavni akt letošnjega Final Flasha se navezuje na zgodbo Ghost in the shell, ki jo je glasbeno obdelal letošnji glavni junak iz techno mesta Tokia: Takkyu Ishino. Takkyu Ishino je največja zvezda vzhodno-azijske elektronske kulture s preko milijon prodanimi albumi v regiji. Torej - da preidem k recenziji kot sami. V Izolo sva prispela malo pred polnočjo, kjer naju je pred klubom najprej pričakal redar, ki naju je po novem usmeril kako in kam naj parkirava, da se bo kar najbolje tudi za obiskovalce za nama. Cool, je bil vsaj pločnik prazen, da nismo hodili po cesti. Kot ponavadi so bili v bližini tudi možje v modrem, seveda s kiblo za morebitne »nepridiprave«. Na karto nisva čakala, seveda sva imela guesto, tokrat brez zapestnice (sva se bolje pomešala med folk). Že pri vhodu se je slišalo, da bo glasba več kot odlična, saj je Habyani šopal kot utrgan. Naroda še ni bilo, tudi vhod za »povabljene« je bil še zaprt, zato sva se malo sprehodila in »vonjala« sumljive substance vse okrog naju. Okrog enih Habyani konča, pridejo Perkakšn (fantje oblečeni v brodolomce, ki so igrali na nekakšne bambusove bobne-vsaj tako je bilo videti) in plesni performance Kike. Kake pol ure so tisti fantje gor zbijali na bobne, da smo se mi lahko malo odpočili, nato se je prikazal MC Flasher s svojo legendarno pojavo in napovedal glavnega akterja Ishinota. Takrat se je party šele dobro začel, folka se je nabralo ravno toliko, da si lahko pokazal svoje plesne veščine, ne da bi te stalno nekdo suval pod rebra. Ishino je šopal do okrog sedmih zjutraj, ko se je klub že pošteno izpraznil. Midva sva še počakala na Psihota, da sva izpraznila baterije in se nato počasi odpravila proti domu. Zaključek: PROSIM, ŠE KAKŠEN TAK PARTY!