Trick-C je edina v Sloveniji, ki že skoraj dve desetletji vztraja za mešalnim pultom. Veseli se, ko vidi vzdušje, ki ga ustvarja, in energijo, ki ji jo daje občinstvo, ko se odziva na njeno glasbo. Pred dvema letoma se je predstavila s studijskim projektom Future Lovers, v katerem je za partnerja vzela kar svojega soproga. Njen zaščitni znak so ognjeno rdeči lasje, bila pa je tudi prva oseba, ki ji je uspelo kultivirati Pomurje in okolico z elektronskimi zvoki, zato je med Prleki poznana kot mama prleškega tehna.
Povzemamo del intervjuja, ki je bil objavljen v Niki, ki je priloga časnika Dnevnik. Celoten intervju si lahko preberete na njihovi spletni strani.
Kdo vas je zaznamoval z glasbo? Vas glasba spremlja že vse življenje?
Z glasbo sem zaznamovana, odkar pomnim oziroma odkar pomni moja mama. Ko sem bila majhen dojenček, sem se pomirila šele, ko sem dobila slušalke na glavo, tako da lahko trdim, da me glasba spremlja že vse življenje. Tudi moj spomin je izredno avditivno nastrojen – vsak dogodek povežem z glasbo oziroma vsakega dogodka se najbolje spomnim tako, da se spomnim najprej glasbe, ki je bila takrat prisotna.
Kaj vas žene?
Občinstvo me vedno toplo in prijazno sprejme, kar je videti in čutiti tudi med nastopom. Vedno sem prejela le pozitiven odziv, kjer koli sem bila, sem navdušila. Ponosna sem na te dosežke. Veselim se, ko vidim vzdušje, ki ga ustvarjam, energijo, ki mi jo daje publika, ko se odziva na glasbo, najbolj pa, ko se oboževalci oglašajo s komentarji navdušenja še dolgo po nekem nastopu. To mi daje energijo in motivacijo za nadaljnje ustvarjanje.
Kmalu boste odprli tudi samostojno založbo Red Mama Recordings. Od kod ime založbe, kakšna bo njena vloga in zakaj ste se odločili za lastno založbo?
Ime založbe izhaja iz dveh konceptov – rdeča je moja zaščitna umetniška barva, po kateri sem prepoznavna po Sloveniji že debelo desetletje. Rdeča je tudi barva mojih las. »Mama« pa zaradi tega, ker sem pionirka in začetnica slovenske elektronske glasbe. Bila sem prva oseba, ki je kultivirala Pomurje in okolico z elektronskimi zvoki, svoje navdušenje nad to zvrstjo sem prenesla tudi na mlajše ustvarjalce, v Prlekiji sem poznana (tako so me krstili moji oboževalci) kot »mama prleškega tehna«, kličejo me tudi »mama Trick-C.«, legenda Odpiranje lastne založbe je le naslednja stopnička, ki mora biti dobro premišljena in zastavljena. Vloga lastne založbe bo predvsem promocija lastnih glasbenih izdelkov. Tukaj izhajam predvsem iz neprijetne izkušnje, v kateri sem se opekla, ko sem svojo kreacijo posredovala neki založbi, ki je zadevo izdala, in to je bilo to – nič več. Od založnika pa vsekakor pričakuješ vsaj neko promocijo, postpromocijo, povratno informacijo in predvsem spoštovanje do tvojega dela, vloženega truda in energije. Težko je gledati, kako nespoštljivo mladodobne založbe ravnajo z izdelki nas (dolgodobnih) umetnikov, ob tem pa je še težje vedeti, da ima lasten izdelek ogromen potencial, ki ni bil izkoriščen zaradi nevednosti oziroma neprofesionalnega pristopa teh založb.
