S športom proti...

Danes imam izpit iz športne vzgoje. Da, tudo to je mogoče. In mogoče je celo to, da mi je ta izpit ostal od lani. Nisem hodila na vaje oz. plavanje na DICu, ki smo ga imeli enkrat tedensko. Zakaj sem si sploh izbrala športno vzgojo kot izbirni predmet? Hmmm... Verjetno zato, ker sem optimist in sem mislila, da bom redno hodila ter s tem nekaj pozitivnega naredila zase.

Lani sem šla torej na plavanje trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več. Sredi leta sem potem ugotovila, da nekaj pa le moram dobrega narediti za svoje telo, ker sem zakrnela bolj kot 35.000 let star fosil. Začela sem s tekom, najbolj preprosto in naravno vrsto rekreacije. Čeprav sem bila na začetku sila skeptična, sem se hitro »ufurala« in že po nekaj dneh sem se počutila letom primerno. Spoznala sem, da je šport še kaj več, kot le miganje na plesišču v petek zvečer in maratoni v litrih popitega piva.

S prihodom hladnega vremena sem prenehala s tekom in se odločila, da grem letos namesto na plavanje na aerobiko (ki ima veliko več skupnega s plesočimi ritmi). Na moje presenečenje je vaditeljica sila dolgočasna in se v sredo zvečer ponavadi odpravim proti  Pedagoški s približno takim odporom, kot sem ga imela v otroštvu do nedeljskih maš. Skupinske vadbe očitno niso zame ali pa potrebujem le nekaj več stimulacije: zatemnjeno telovadnico z laser showom, dja namesto starega kasetofona in en koktejl na mizi. Ena ura spotikanja in vzdihovanja na aerobiki se niti slučajno ne more primerjati s pol noči plesa, kjer izmenično delujejo mišice v nogah in rokah, trebuh in boki pa so tako ali tako cel čas v akciji.

Včeraj sem bila prav pridna in sem na aerobiki prvič celo zares delala. Danes bi pričakovala, da me bo bolela prav vsaka mišica in bom komaj vstala iz postelje, pa se ni zgodilo prav nič. Za razliko od paraliziranega stanja, ki sledi preplesani noči. Potem se pa vprašam: »Zakaj bi se mučila z ritmičnim poskakovanjem v smrdljivi telovadnici, če lahko skačem po mili volji v zatohlem klubu in zraven pokurim še več kalorij?« Problem je v tem, da bi mi kak strokovnjak za vadbo verjetno odsvetoval tistega pol litra vodke zaužitega pred rekreacijo in tri spite pive med rekreacijo.

Šolsko leto se počasi končuje in s tem »hvala bogu« tudi aerobika, jaz pa se že psihično pripravljam na začetek teka. Vsi sicer že nekaj časa pridno galopirajo, jaz pa se spretno izgovarjam: včeraj sem bila zmatrana, danes imam izpit, jutri pa se bo že kaj našlo. Ko mi bo zmanjkalo izgovorov, pa zares začnem. Vmes skočim še na kak party in malo pomigam, da slučajno ne padem v tisto skupino, ki se rekreira enkrat mesečno.

Avtor: Katja Kozlevčar

Objavljeno: