Fair play

V naši mali deželici je med nekaj več kot 2 milijona prebivalčki kar veliko zanimanje za »poklic« dja. Kako tudi ne, ko jih na poti slave spremlja blišč in razvrat, da o astronomskih honorarjih niti ne izgubljam besed. Skoraj vedno, ko posežem po barvasti napavedi za vikend, se na listi zabavljačev znajde vsaj eden, za katerega slišim prvič.


S tem sicer ni nič narobe. Lepo je, da ljudi to delo zanima, da v njem najdejo užitek in svojo priložnost. Problem se pojavi, ko v poplavi nenavadnih imen ne vemo več, kdo je kdo in se raje držimo preverjenih sukačev. Dejstvo je, da je zaradi velikega števila kandidatov oz. nasprotnikov težko uspeti in si ustvariti neko ime, naša majhnost pa to še dodatno otežuje.

Načinov, kako dj uspe, je kar nekaj in ponavadi je odvisno od posameznikovih psihofizičnih lastnosti, kako se bo zadeve lotil. V zadnjem času se pogosto pojavlja formula, ki gre nekako takole: zdolgočasen mulac + tata s kešem + njegov kolega aka lastnik kluba =  DJ. Mali sicer doma malo probava, po kakem mesecu pa se že samozavestno postavi za pult in se lomi iz prehoda v prehod. Uči se dobesedno pred zmrdajočim se občinstvom. Kako ga ti sprejmejo, pa odločilno določa potek njegove kariere.

Druge taktike se lotevajo tiste vrste začetniki, ki imajo posluh in znajo ločiti med stanjem pripravljenosti in »boh pomagej, kaj ta dela za mešalko« odzivom. Ti se več let skrivajo po raznih bunkerjih in kleteh, kjer do potankosti pilijo svojo tehniko in zlagajo semple. Iz tega bi nekako logično sledilo, da je kvaliteta tudi primerno cenjena, vendar ni vedno tako. Lahko rolaš brez ene same napake, super muziko, dober drive, energija in ognjemeti, pa to še ni zagotovilo za uspeh.

Pomaga, če dj rola najbolj komercialen stil ali pa pozna čim večji krog ljudi, ki plava po tej mlaki. Če ne, je v težavah. Ko bi človek pričakoval podporo in sodelovanje svojih kolegov djev (ker pač vsi težijo k istemu cilju), pride na dan slovenska zavist in metanje drvarnice pod noge. Ja, tudi to je način, da dj uspe. Namesto dobre produkcije, tehnike z osebno noto in karizmatičnga nastopa, lahko dj uspe tudi tako, da 37-krat bookira enega in istega priznanega dja, se mu potem prisiljeno smehlja in ga treplja po rami. Iz tega seveda sledi dj naveza in morda kaka skupna produkcija, vse z namenom lastne uveljavitve.

Do tu človek še nekako pogoltne in si reče »ok, mogoče sta se pa res ujela«, ampak, ko si ta dj prisvoji tujega zvezdnika, češ, da ga nihče drug ne more bookirati razen njega, pa je že vzrok za zgago. Nikoli ne bom razumela, kako ljudje, ki z dneva v dan igrajo zapackano igro, zvečer mirno ležejo v zibelko. Zaradi mene je tak dj lahko največji car, v mojih očeh je največji luzer. In takih strategij je vse več.

Na dj kariero pa, tako kot na katerokoli poklicno pot, pa naj bo to mesar, klepar ali kuhar,  vplivajo posameznikova ambicija, želje, delavnost, predanost in seveda sreča. Biti ob pravem času na prevem kraju, znati prepoznati priložnost in jo zagrabiti z vsemi kremplji. Kar pa še ne pomeni, da greš zaradi tega preko vseh trupel. Fair play, fantje! In dekleta seveda. Fair play!

Avtor: Katja Kozlevčar

Objavljeno: